Spoštovane članice, člani in preostali navijači Olimpije iz Ljubljane!

Dragonsi smo se po dolgem in tehtnem premisleku odločili, da se z začetkom naslednje sezone umikamo iz košarkaških dvoran.

Priznamo, del krivde je tudi na naši strani. Navijaška skupina je tako v mali kot v veliki dvorani Hale Tivoli doživljala zelo lepe trenutke, košarka je bila nekaj časa gonilna sila naše skupine, pa tudi v Stožicah smo imeli nekaj dobrih predstav. Košarkarski klub Olimpija že dolgo časa stagnira, stopica na mestu, na nekaterih mestih celo nazaduje. Na slabšanje stanja se navijaška skupina preprosto mora odzvati in na nek način se je že. Članstvo navijaške skupine taka Olimpija ne zanima. Obisk tekem je res mizeren in v odnosu med klubom in navijaško skupino mora nekdo potegniti črto – tokrat jo bomo, mi, navijači.

Naša košarkarska Olimpija je bila nekoč velik klub, z renomejem po celi Evropi. V Tivoliju so padali največji velikani Evrope, Hala pa je bila strah in trepet za Barcelono, CSKA Moskvo, Olympiakos in ostale, ki jih danes lahko ljubljančani gledamo samo še preko televizije. Domač parket je bila trdnjava, Olimpija pa magnet za gledalce širom Slovenije. Vsak kratkohlačnik, ki se je za žogo podil po košarkaških igriščih, je želel nositi zeleno-bel dres. Na žalost temu ni več tako.

Desetletje, morda celo več stopicanja na mestu je pripeljalo do stanja, ko se na domačih tekmah Eurocupa stežka zbira po 1000 gledalcev, klub je stalno v sanaciji, proračuni se nižajo, dolg pa ostaja enak. V zadnjih letih pri vodilnih ljudeh v klubu ni opaziti nobene vizije in perspektive kako klub dvigniti na višji nivo, ki bi bil na podobni ravni kot nekoč.

Navijači bi morali stati klubu ob strani tako v dobrem, kot v slabem. A v tej fazi je vsega slabega enkrat dovolj. Želimo vizijo, želimo upanje, da lahko klub vrnemo na pota stare slave. Želimo, da se v klub vrnejo bivši igralci. Skozi pogon Olimpije so šli Radoslav Nesterovič, Marko Milič in ostali, nihče pa si mesta po svoji bogati karieri ni našel v dvorani Stožice. Vse te izkušnje bi Olimpiji prišle prav, sploh v časih, ko izgubljamo proti nasprotnikom, ki bi jih nekoč zmleli. Na vrnitev naslova državnega prvaka v Ljubljano čakamo že dolgih 7 let, klub pa rapidno izgublja tako gledalce, kot sponzorje in ugled.

Vsi si želimo, da bi nas Olimpija ponovno razveseljevala tako kot nekoč, a ne verjamemo, da je to pod tem vodstvom mogoče.

Upamo, da bo naša odločitev pripeljala do sprememb v vodstvu in politiki kluba, da bo na prvem mestu interes Olimpije, ne pa, da se bo varovalo stolčke, na katerih sedijo upravitelji kluba. Želimo, da v Olimpijo pridejo ljudje, ki imajo vizijo in idejo, kako Olimpijo zopet pripeljati na pota stare slave.

Green Dragons Ljubljana