Po burnih dnevih, ko smo spet navijači tisti, ki smo problem številka 1 v državi, je prav, da se oglasimo še Dragonsi. Naj že takoj na začetku razjasnimo dejstvo, da smo člani vseh slovenskih navijaških skupin ravno tako državljani Slovenije kot vsi tisti, ki z lasuljami, maškarami in litrom vina v rokah “športno navijajo” pod Poncami.

Ravno tam, kamor država vlaga enormne zneske denarja, medtem ko se slovenski nogomet le redko znajde na prvih straneh slovenskih medijev… Razen seveda takrat, ko gre kaj narobe. Če gre nekaj hudo narobe pri organizaciji tekme, kot je bilo denimo v finalu slovenskega pokala v nogometu, katerega organizator je Nogometna zveza Slovenije, se ti isti gospodje ne oglašajo. Ko smo zgled dobrodelnosti v pravem pomenu besede, ko aktiviramo številno članstvo ob vsaki naravni nesreči, kot so bile zadnje poplave, tudi ne. Prav ti politiki se danes oglašajo na novinarskih konferencah, čeprav vsi skupaj niso obiskali treh tekem slovenske nogometne lige. Zares zanimivo in sila nenavadno je, da navijače nihče nikdar nič ne vpraša.

Beremo, da je z navijači potreben dialog, ki pa si ga vsi ti gospodje v resnici ne želijo. Pa pojdimo k dejstvom.

Vsaj trikrat v zadnjih nekaj mescih smo preko različnih kanalov (večinoma uslužbencev NZS) pozvali k dialogu z Nogometno zvezo Slovenije. Jasno smo dali vedeti, da imamo konkretne predloge, kako problematiko in slab odnos NZS s praktično vsemi navijaškimi skupinami v Sloveniji izboljšati. Do sestanka še vedno ni prišlo. Kdo se tukaj dela norca? Ali zares želimo rešitve brez dialoga ključnih partnerjev in deležnikov? Gospoda Mijatović in Koželj, brez skrbi: Dragonsi ne grizemo! Vprašajte g. Jankovića, ki vam lahko da učno uro zgledne komunikacije, sodelovanja in resnične ljubezni do športa.

Zdaj med drugim spet govorijo o novem zakonu, čeprav so prav ti vrli gospodje tudi nekaj let nazaj sprejeli famozni Zakon o navijačih. Kar tako na pamet, bi lahko rekli. Rezultati tega zakona so kje? Kje lahko državljani Slovenije vidimo pozitivne učinke sprejema in uveljavljanja tega zakona? Se je kaj spremenilo na bolje? Zakaj je prižig bakle na nogometni tekmi tretiran drugače kot v Planici? Zakaj je slavje ob soju bakel na planiški lepotici spektakel, na nogometni tekmi pa huliganizem? Kar zadeva omenjeni zakon o navijačih, velja dodati: v večini primerov se zakon zlorablja za neutemeljeno deljenje tako imenovane prepovedi udeleževanja na tekmah. Dokaz, ali si kriv ali ne, niti ni tako zelo pomemben. Policist, ki se za takšen ukrep odloči, na koncu, ko mu je dokazano, da ni ravnal v skladu z zakonom, za svoje dejanje niti ne odgovarja. Psi lajajo, karavana gre dalje. Še dobro, da obstaja pravna pomoč, ki tovrstne anomalije sproti odpravlja.

Vsi skupaj zelo radi omenjajo tujino. Lahko se soočimo kadarkoli in preverimo, kakšno je poznavanje dotičnih gospodov in ostalih genijev o stanju navijaštva v tujini. Pustimo leporečje in prazne besede, ki ugajajo. Mi smo ljudje akcije. Pa ne akcije kraje javnega denarja kot pri nakupu mask, ventilatorjev ali sodne stavbe, ampak iskrene ljubezni do slovenskega nogometa in športa nasploh. Temu rečemo tudio strast! Ob tem vsekakor lahko priznamo: tudi pri nas se kdaj zgodijo stvari, ki jih obžalujemo. Tudi zato veliko časa namenjamo izobraževanju članstva, ki je sicer daleč najbolj številčno v Sloveniji. 

Vemo, da je zelo podobno tudi v tujini, zato želimo na tem mestu izpostaviti nekaj primerov dobre prakse.

AVSTRIJA

Navijaška skupina v sodelovanju s klubom in nogometno zvezo Avstrije določi tekmo, na kateri bo uporabljena pirotehnika. Vzpostavi se tako imenovana »pyro zone«. Gre za določen del tribune, praviloma za tistega, na katerem so nastanjeni organizirani navijači. Sodelovanje poteka zgledno in ob upoštevanju določenih pogojev, kot recimo, da se pirotehnična sredstva (bakle in dimne) ne mečejo na igrišče in druge tribune (vir: http://stadiumdb.com/news/2015/05/vienna_pyrotechnics_allowed_for_rapid_games).

NORVEŠKA

Zelo podobno sodelovanje med navijaškimi skupinami, klubi in tamkajšnjo nogometno zvezo kot v Avstriji, le da so termini prijave »tekme s pirotehniko« jasno določeni vnaprej in se jih je potrebno držati (vir: https://www.fotballsupporter.no/2017/01/29/this-is-how-legal-pyro-works-in-norway/).

FRANCIJA

Testno želijo uvesti legalno uporabo pirotehnike. Mesec prej morajo navijači prijaviti pirotehniko, organi jo pregledajo in odobrijo oziroma po potrebi zavrnejo. V kolikor pride do zavrnitve, morajo za to biti jasno določeni razlogi in predlogi za izboljšave. Dovoljena je uporaba na določeni delih tribune. (vir: https://www.eurosport.fr/omnisport/fumigenes-dans-les-stades-la-france-va-autoriser-l-usage-de-fumigenes-jusqu-en-2026_sto9534604/story.shtml).

NEMČIJA

Zavedajo se pomembnosti vodenja dialoga vseh ključnih deležnikov (nogometne zveze, klubov, navijačev in varnostnih organov), zato že več let potekajo prizadevanja o tako imenovani legalizaciji pirotehnike na nogometnih tekmah. Poskusno so to naredili že na dveh tekmah Bundeslige. Do dolgoročne rešitve še ni prišlo (vir: https://www.dw.com/en/legal-pyrotechnics-hamburg-given-green-light-to-use-legal-pyro-for-the-first-time/a-52255071).

Naj jasno poudarimo, da zaposleni na Nogometni zvezi Slovenije in tudi v klubu NK Olimpija Ljubljana zelo dobro vedo, da se s tovrstnimi prijemi da izpeljati marsikaj. Navsezadnje je dober dokaz tovrstnega sodelovanja ravno praznovanje 35. obletnice naše navijaške skupine na tekmi proti Muri. Bila je pirotehnika, bilo je odlično vzdušje, brez incidentov, a z mnogo pohvalami in delitvami foto in video utrinkov na družbenih omrežjih in v medijih.

Prilagamo nekaj fotografij navijačev, ki po mnenju nekaterih niso huligani, saj pirotehnična sredstva uporabljajo na drugih športnih prireditvah. Uživajte in premislite še enkrat, ali res drži, da “pirotehnika na športne prireditve ne sodi”? Bi bilo morda bolje stavek preoblikovati nekako takole: “pirotehnika na športnih prireditvah, v kolikor ne ogroža prireditve, igralcev in ostalih obiskovalcev, ni nič spornega, saj je del športnih prireditev po vsem svetu!” In da se razumemo: ko omenjamo pirotehniko, nimamo v mislih topovskih udarov in drugih sredstev, katerih edini učinek je močan pok!