Eden in edini večni derbi je še kako upravičil svoj naziv. To velja tako za dogajanje na igrišču, kot tudi za dogajanje na tribuni. Dragonsi smo se v MB odpravili v rekordnem številu, kar je posledica igre naših fuzbalerjev, ki se za sveti klub borijo s srcem in nasplošni evforiji, saj se borimo za vrh lestvice. Že na zboru v Ljubljani je bilo 300 kart premalo (bile so dobesedno razgrabljene), tako, da si je okoli 100 naših članov kupilo karte še naknadno v MBju. Tukaj lahko se mirno prištejemo okoli 50 nasih priprtih članov in že smo pri številki, ki je za slovenske razmere zelo visoka. Velika škoda je le to, da se navadni navijačo niso zbrali in preko kluba nabrali vsaj dva ali tri avtobuse. Ampak to so že teme za kaksne druge razprave, zato bodi dovolj o tem.

Naša predstava je bila zelo solidna in v primeru takšnega zanimanja za naslednji derbi v Mariboru, bomo organizirali še dodatni prevoz, kajti vlak je bil tokrat res precej (pre)natrpan…

Parol žal nismo smeli spraviti na tribuno, kar je milo receno smešno. Ogorčeni smo nad tem, da našemu zvestemu članu, ki prestaja zaporno kazen nismo mogli izraziti podpore. Na tem mestu velja dodati, da smo s tabo Jan, in, da se kmalu zopet vidimo. Vsi naši člani, ki bi mu zeleli tako ali drugace pomagati, se obrnite na vidnejše člane, da vam dajo podatke oz. naslov…

Še bolj smešna je bila utemeljitev enega izmed vodij varnosti, ki je kot razlog za prepoved vnosa transparenta omenil modro barvo na njem!

In za konec še nekaj o supermanih z opremo za 3. svetovno vojno. V kolikor se klub ne spomni na svoje navijače, ki se vsakič znova borimo proti nasilju polpismenih obremenjencev iz Štajerskega konca, bomo na ta problem opozorili mi.

V naši skupini že dalj časa snemamo dogodke, ki bodo tiste, ki vedno govorijo, da smo navijači vedno za vse krivi prepričali kaj se v 90. odstotkih zares dogaja. V podrobnosti ne bomo šli, ampak vse je varno dokumentirano in kmalu bo materiala za celovečerni film…

Ni to, da jokamo, ampak zavedajte se, da pendrek mogoče zlomi kosti, medtem, ko srca ne bo nikoli. Povezani smo bolj kot si marsikdo lahko misli in tako bo tudi ostalo!

Ostale fotke iz Maribora si lahko ogledate v naši galeriji (direktna povezava). Naslednja tekma, je čez 9 dni v Domžalah, vmes je sicer tekma Slovenija : ZDA, katere pa se zaradi cenovne politike NZS 99,9% ne bomo udeležili. V kolikor pride do kakšnih sprememb, boste prvi, ki boste ob tem obveščeni.

Redno včlanjevanje v novembru bo v četrtek, 17.11.2011 od 18:00 do 19:00 v ŠRC Triglav. To je predzadnje včlanjevanje v tem letu (včlaniti se bo sicer dalo še na kakšni tekmi). Če pa si še en teden vnaprej ne morete zagotoviti prostega termina, pa na včlanjevanje s fotko in kešom (ter podatki) lahko pošljete tudi kolega.

Opozarjamo tudi, da že dalj časa dela naša nova spletna trgovina.

Na to tekmo smo se Dragonsi pripravljali skorajda pol leta. Začeli smo z fizičnimi pripravami v Milanu in Rimu, kjer smo imeli najete posebne strokovnjake za fizično pripravo, nadaljevali pa z vsako dnevnimi treningi pod očmi svetovnih strokovnjakov – in danes se je vse obrestovalo. Po slabem začetku so akcije “belega baleta” (Dragonsi smo tokrat igrali večinoma v belih majicah) obrodile sadove in po veliku truda in prelitega švica ter krvi smo le prišli do izenačenja.

Tekma je imela vse, kar pravi derbi potrebuje, od navijačev (kurjenje bakel, vleti na teren), do rdečih kartonov, borbe za vsak centimeter trave – in Dragonsi upamo, da bomo ta dogodek še kdaj ponovili.

Prijave za turnir so odprte, vidimo pa se že v nedeljo na Bledu, ob 18:00.

V soboto smo se odpravili na gostovanje v Velenje. Kljub temu, da je bilo zanimanje za gostovanje dokaj veliko, smo mnenja, da bi lahko bila naša številka v “mali Bosni”, kot svoje mesto domačini radi poimenujejo še veliko večja. Kljub vsemu se je na to gostovanje odpravilo pet kombijev in šest osebnih avtomobilov z namenom Olimpijo še približati k Evropi. Ravno to se je tudi zgodilo, naši igralci so (zopet) pokazali pravo borbo in nas še enkrat več razveselili. Res je, da smo v našem navijaškem udejstvovanju bili že prevečkrat razočarani, ampak pustimo sedaj te neprijetne teme na miru. Prvi polčas je bilo navijanje slabo, je pa bilo zato v drugem polčasu toliko boljše. Mogoče bi na tem mestu namenili grajo nekaterim našim, ki poti do naše tribune nikakor niso našli, je pa res, da smo na tekmo prišli pravočasno, tako, da masovnega zamujanja na tekmo ni bilo, he he he.

Dogodki po tekmi mečejo slabo luč na našo državo. Policijski debilnosti nikakor ni videti konca, vsak naključni opazovalec bi lahko, ali pa tudi je opazil, da je bila akcija proti nam s strani policije skovana že med tekmo, na izvedbo pa so naši vrli pajaci, ki spominjajo na želve počakali do konca tekme. Solzivec se verjetno še sedaj da čutiti v zraku ob jezeru, saj vrli šerifi kar niso in niso prenehali pritiskati na razpršilce. Še dobro, da živimo v času moderne tehnologije, kjer se takšne prekoračitve pooblastil skrbno beležijo v naš video arhiv. Kamera je posnela tudi, kako so policisti pretepli žensko ter otroka starega sedem let. Naši člani so seveda spet kar pridno napolnili državno blagajno, saj se je kazni nabralo za kar velike vsote denarja. Prav tako. je bilo podanih kar nekaj kazenskih ovadb zoper naše člane, o njihovi utemeljenosti verjetno ni potrebno izgubljati besed.

Pohvale igralcem v svetih dresih za borbo in lepa hvala za drese, ki so nam jih podarili. Dragonsi gremo naprej, sedaj nas čaka FINAL FOUR, že v petek pa nam v goste prihaja Gorica. Termin je ugoden (Petek, 20.00h) zato pričakujemo nadpovprečno udeležbo. Oddelajmo še te zadnje tekme kot se spodobi, obvestite svoje znance, prijatelje in tiste napredneže, ki interneta ne uporabljajo (JA, tudi takšni so med nami, hehehe), da je udeležba OBVEZNA.

Fotografije bodo naknadno dodane v galerijo.

REPRESIJA NAS DELA ŠE MOČNEJŠE – GD LJ 1988

Za nami je reprezentančna tekma proti Italiji. Sever je pokal po šivih, naša reprezentanca pa na žalost ni uspela premagati bivše svetovne prvake. Ker so to tekme, ki zagotovo pustijo dolgotrajen vtis je prav, da se s krajšim komentarjem oglasimo tudi Green Dragonsi.

Ker se je po tekmi pojavljalo veliko očitkov pri žvižganju nasprotnikovi himni smo očitno res na poti popolne komercalizacije nogometa (vsaj reprezentančnega). Nekaj kar je bilo vedno prisotno na tekmah teh dveh nasprotnikov se danes označuje kot škandal brez primere. Ta komercializacija pa se ne kaže samo v miselnosti ljudi, ampak tudi v miselnosti zveze. Karte se recimo samo na podlagi interesa zaslužkov dražijo za 100% (od 5 na 10 evrov), prodajajo v kompletih za dva stadiona in takih primerov je še veliko. Na tribuni se ne išče več pripadnosti naroda z igralci ampak se šteje samo to koliko kdo plača za, karte rekvizite in ostalo nesnago, ki se ponuja na tekmah, kjer igra Slovenija.

Tudi zaradi tega v ospredje pri tistih, ki so bili vedno pobudniki pravega vzdušja (organizirane navijaške skupine, ki živijo z nogometom vsak teden in ne samo 3 krat na leto – v prejšnjem kolu 1.SNL jih je bilo kar 7, da ne omenjamo še skupin iz nižjih rangov tekmovanja) prihaja do razčiščevanja medsebojnih aktualnih in zastarelih sporov. Tokrat se je to zgodilo tudi na Stožicah, ko je ena od večjih slovenskih skupin želela uveljavljati neka svoja pravila napram domicilni skupini. Lekcija je bila vsem vidna in ni potrebna dodatnega komentarja. Vsekakor ne na internetu ali po medijih.

Aktualna problematika je tudi razdeljevanje kart. Navijaški sektor ima cca 1800 sedežev (mogoče kakšnega več) od tega dobi klub Slovenija Supporters 900 kart, domača skupina pa drugo polovico kart. Kot nam je znano je tudi na drugih domačih prizoriščih tako. Od te kvote 900 kart, ki jih dobimo Dragonsi jih je takoj sto namenjenih za dve navijaški skupini (RED Tigers – 50) in za Japode (50), ki reprezentanco spremljajo na večini tekmah, če ne že na vseh.

Dragonsom ostane 800 kart in to je 44% vseh kart. Ob dejstvu da imamo v letošnji sezoni skoraj 500 članov in, da naša številka na večjih tekmah dosega to številko je razdelitev pravična in poštena do vseh. Nimamo pa nikakršnega vpogleda, niti vpliva na to kako se razdelujejo preostale karte in kakšna so pravila razdeljevanja. Pri nas so vse skupine dobrodošle dokler se držijo pravil, ki veljajo na severu. Če se ne, pride do medsebojnih pretepov, ki nikomur ne morejo biti v čast.

Glede omenjene tekme proti Italiji je bil na NZS samo en sestanek glede cene kart (GD-ji smo vedno in še vedno zastopamo ceno 5 evrov), ozvočenja severne tribune, šivanja velike slovenske zastave in potencialne koreografije. Ko je nanesla beseda o drugih skupinah je bilo naše mnenje jasno. Kar se nas tiče lahko vsak pride na sever, da pa ne garantiramo za to, da ne bo neredov vkolikor bo prišlo do provociranja s strani kogarkoli. In tu se je vsa debata končala. Nobeni drugi skupini razen prej omenjenim dvem nismo obljubljali ali namenjali nobenih kart. Prav tako nas nobena druga skupina ni kontaktirala, če izvzamemo neke Izolane (niti se niso predstavili kot Ribari) katere smo napotili na klub Slovenija Supporters.

Sedaj pa k drugi pereči temi. Navijanje! Ko se iz vse Slovenije v tako osovražene najlepše Stožice zgrinjajo vrste bolj ali manj pijanih osebkov, ki jim je za fuzbal malo mar (če bi bilo obratno bi bili verjetno obisk 1. SNL malo boljši – vsaj 16.000 na kolo) in imaš občutek, kot da gredo ljudje na ponovitev Planice, je težko ali praktično nemogoče narediti tisto pravo vzdušje, ki bi si ga igralci zaslužili. Gre le za največji objekt v Sloveniji, ki je relativno nov, zato se pojavljajo t.i. začetne težave kar pa ni nič tragičnega in sčasoma bodo tudi Stožice postale dostojni naslednik najbolj legendarnega slovenskega stadiona – Bežigrada.

Za te stvari je potreben čas in v Celju to tudi v nekaj letih ni uspelo, Maribor pa je potreboval skoraj 14 let po prvi tekmi, ki je bila tam odigrana. Vsekakor je odgovornost za navijanje v domeni domače skupine in od te odgovornosti se ne beži ampak dokler bo potrebno več energije uporabljati za ohranjevanje hierarhije do ostalih skupin, ki prihajajo z namenom delati probleme bo tudi navijanje v drugem planu.

Medtem, ko se horda pijančkov-indijančkov še trezni imamo Dragonsi pogled že uprt naprej in najprej nas čaka gostovanje v Ajdovščini, kjer nam zmaga ne bi smela uiti, že kmalu po tem pa pripravljamo boljšo predstavo (predvsem najboljše navijanje v letošnjem koledarskem letu) proti Domžalam, saj bo ta tekma eno od prelomnih tako za nas kot tudi za naš klub, ki vsaj navzven končno prikazuje boljšo sliko kot smo bili to navajeni jeseni. Vse dodatne informacije glede teh dveh tekem bodo objavljene na strani in na forumu, prav tako pa so na voljo pri vodstvu skupine.

ENO ŽIVLJENJE, ENA LJUBEZEN – OLIMPIJA LJUBLJANA

Kaj reči po derbiju? Jah, tako kot (skoraj) vsak derbi je bil tudi ta veliko bolj zanimiv na tribunah kot pa na igrišču.

Naši igralci so sicer začeli kazati zelo dobre predstave in kar je najpomembnejše borijo se za sveti dres Olimpije, to se je zelo dobro videlo na derbiju, saj so bili veliko boljši od svojih nasprotnikov v dresih najgrše možne barvne kombinacije.

Dovolj bi bilo o dogodkih na igrišču, mogoče še beseda ali dve o nas. Da bo derbi zanimiv, se je vedelo že kar nekaj časa pred tekmo, saj je zanimanje za takšne tekme vedno ogromno. Veliko naših članov se je dobilo na zbirnem mestu že nekaj ur pred tekmo in napetost je naraščala. Počasi se je glavnina Dragonsov odpravila proti severu, kjer pa smo zopet naleteli na nesposobnost varnostne službe, ki je s spuščanjem enega po enega povzročila nekaj nervoze.

Prišlo je do manjšega prerivanja s policisti in na žalost je že pred tekmo bilo nekaj naših članov odpeljanih. Nesposobnost oziroma zelo slaba organizacija pregleda navijačev ob vstopu je bila tudi kriva, da smo dragonsi bili v popolnem številu šele okrog 25. minute. Navijanje je bilo dobro, seveda je lahko še vedno boljše, ampak naše prijatelje onkraj Trojan je potrebno učiti postopoma, saj prezahtevne lekcije lahko pustijo trajne posledice. Dokazali smo, da je kvaliteta pred kvantiteto in da je boljše na tribuni imeti samo tiste ljudi, ki navijajo in so pri stvari s srcem, kot pa 400 ljudi več, ki so tekmo prišli gledat. Torej, nas ne številka in ne slabo navijanje štajerskih supermanov ni presenetilo, nas pa je nekoliko presenetilo odlično sodelovanje navadne tribune z našim severom, kar upamo, da bo postala stalna praksa.

Skratka, pravi derbi, pravi naboj, škoda le, da naši nogometaši niso zmagali, saj so si zmago vsekakor zaslužili.

Fotografije bodo dodane v našo galerijo kmalu.

V sredo se gre v Celje v lastni režiji, zato aktivirajte svoje jeklene konjičke in se vidimo v Celju. Tisti, ki greste v Celje, se javite na mail.

ENO ŽIVLJENJE, ENA LJUBEZEN

Takoj, ko se je v Ljubljani razširila novica o žrebu, smo v vodstvu sklenili, da bomo gostovanje v Rim oddelali. Na koncu se nas je na zbirnem mestu zbralo okoli 80 in na pot smo se odpravili z busom in kombiji. Še enkrat več se je pokazalo, da so gostovanja v Italijo vedno zanimiva in polna nenormalnih dogodivščin, ki so jih sposobni pripraviti le dragonsi.Pokazalo pa se je tudi, da pravočasne prijave za gostovanja niso kar tako ena brezvezna stvar, saj vas je kar nekaj na žalost moralo ostati doma. Za drugič veste!

 Pot je potekala brez problemov, še posebej na busu je bila ob dobri pijači ter glasbi zares prešerna atmosfera. Ko smo po dvanajstih urah le prišli v Rim, je ura kazala nekaj čez enajsto. Časa do tekme je bilo še več kot dovolj, zato smo se odločili, da si malce pogledamo Rim in domačine opomnimo, da danes igra Olimpija. Dan je minil ob prepevanju naših pesmi, pitju raznoraznih zvarkov ter pokušine italijanskih specialitet, ki so bile za nekatere naše člane slabe, predvsem v smislu kvantitete. Po devetih urah nas je policija v Rimu le opazila in kakor hitro je bilo možno, so nas strpali v dvorano. Pred tem je bilo nekaj prerivanja s policisti, ki so kar naenkrat postali zelo močni in so priprli enega našega člana. No na koncu nismo ostali brez njega, saj smo jim tudi jasno in glasno povedali da brez njega ne gremo, kar pa seveda ni nič čudnega. Na sami tekmi ni bilo nič pretresljivega, odmevala je naša pesem, okoli 30 domačih mladeničev je dobilo malo lekcijo navijanja in še enkrat več smo naše košarkarje popeljali do zmage. Fotografe prosimo, da nam pošljejo fotke na naš mail, kajti v našem arhivu so se znašle le tiste fotke, ki sodijo v bolj zabavne kategorije, hehehe.

VSI NA TEKMO Z BARCELONO!!!

No, pa je padel še CSKA. Naši košarkarji so zopet pokazali kako se bori za sveti dres, mogoče ne bi bilo slabo, da bi si še Maradone in najboljša uprava ogledali kakšno tekmo v stožiški lepotici. Dragonsi smo v sodelovanju s klubom pripravili koreografijo čez celo dvorano in izpadlo je super. Na tem mestu bi radi pohvalili vse naše člane, ki so pomagali pri izvedbi koreografije. Kakor velja pohvala za omenjeno koreografijo, pa velja tudi velika graja za rdeče šale, ki so bili nekakšno sponzorsko darilo vsem obiskovalcem tekme. Rdeča barva ne sodi na tekme Olimpije in velika večina dragonsov je dovolj nazorno pokazala kaj si misli o tej potezi. Bodi dovolj o košarki, čas je za malce počitka, za vse naše člane pa velja apel, da se samoinciativno vključijo  v borbo za to, da bo sveto ime Olimpija zopet cenjeno in da bo kar najhitreje izplavalo iz te sramotne situacije v kateri se nahaja.

CIME – prava legenda kluba

Dragonsi smo v sredo, 17.11.2010, organizirali krvodajalsko akcijo. Udeležba je bila zadovoljiva in vsem v Zavodu za transfuzijsko medicino se zahvaljujemo za prijaznost in za lepe želje. Večinoma vsi prisotni so darovali kri, pridružilo se nam je še nekaj drugih navijačev Olimpije – večinoma v podporo našemu prijatelju Feriju. Nabrali smo deset litrov krvi, naslednjič pa pričakujemo veliko večjo udeležbo!

Navijaška skupina Green Dragons se zahvaljuje vsem prisotnim in Košarkaškem klubu Union Olimpija, ki se je edini izmed treh povabljenih organizacij pridružil naši akciji.

Pa je padel še Panathinaikos. Na srečo imamo vsi mazohisti, ki navijamo za Olimpijo še košarkarski in hokejski klub, da vsaj malo pozabimo na vse slabe stvari, ki se vrtijo okrog našega nogometnga kluba. Tole včeraj, je bilo fenomenalno, to velja tako za nas dragonse, za igralce, kakor tudi za vse, ki so do zadnjega kotička napolnili našo stožiško lepotico. Naše Maradone, ki brcajo žogo v svetih dresih, bi si morali ogledati tekme naših košarkašev, da bi malo videli, kako se bori za barve svetega kluba!!!

Le še krajše obvestilce. Do naslednje domače evroligaške tekme, je še nekaj nogometnih tekem! In obisk na nogometu mora biti še naprej dober, ne glede na porazno igro naših igralcev. Tisti, ki bo imel karte iz fuzbala, bo imel prednost pri nakupu vstopnic za domačo tekmo Evrolige.

ENO ŽIVLJENJE, ENA LJUBEZEN

Za Dragonsi je še ena odlično oddelana tekma! Odlično navijanje, lepa koreografija, zelo lepa številka, manjkalo je samo tisto, kar manjka že celo sezono – zmaga Olimpije. Smo pa veseli, da slabe predstave naših na igrišču ne motijo ljudi na tribunah, ki še vedno množično prihajajo na Stožice. To je bila tekma, ki je zagotovo najpomembnejša v Sloveniji in tako smo jo Green Dragonsi tudi oddelali. Upamo, da se bodo predstave ko nas bo na tribuni čez tisoč ponavljale in se številke le še povečevale. Če Olimpija ne more biti velik klub rezultatsko pa naj bo vsaj navijaško. Vsi na SEVER, vsi za OLIMPIJO!